Največja napaka pri prehrani, ki jo dela večina ljudi

Prehrana je eden ključnih temeljev zdravja, poudarja izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., strokovnjakinja za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki je bila gostja tokratnega podkasta Zdravje z Alenko Kesar.

A kaj pravzaprav pomeni jesti zdravo, kako se je naš odnos do hrane spremenil in zakaj diete pogosto naredijo več škode kot koristi?

"Hrana sama po sebi ni kriva. Težave se začnejo takrat, ko jemo nekaj, česar ne potrebujemo," je v uvodu poudarila sogovornica, ki se ukvarja tako z najbolj ranljivimi bolniki kot tudi s športniki.

Kaj boste slišali v tokratni epizodi podkasta Zdravje z Alenko Kesar?

• kaj je prehrana človeka in kako jo delimo
• zakaj hrano povezujemo s čustvi
• resnico o beljakovinah – kdaj jih res potrebujemo
• ali še vedno velja prehranska piramida
• kako jesti za zdravje: redno, kakovostno, raznovrstno
• zakaj diete ne koristijo
• prehranske potrebe najstnikov
• kako kakovostno jesti tudi z omejenimi sredstvi
• vpliv sladkorja in prehrane v perimenopavzi
• kam se obrniti za strokovno prehransko obravnavo
• kako nevaren je za zdravje sladkor – ali nam najbolj škodi?
• kako naj ženska v perimenopavzi prilagodi prehrano?
• kam naj se ljudje obrnejo za individualno svetovanje glede prehrane?

Podkast v avdio verziji lahko poslušate tukaj:

“Jaz tudi ne sprašujem frizerke, kako naj jem”

Ključ do zdravega prehranjevanja sta rednost in kakovost. Če telesu ne damo energije, si jo izposodi drugje, kar vodi v neravnovesje.

"Nazaj k osnovam: redni obroki, raznovrstna hrana, kakovostna živila – to je najboljša osnova," pravi sogovornica. A ravno pri tem pogosto delamo napake, saj nas zapeljuje množica prehranskih režimov brez strokovne podlage.

“Danes smo navajeni, da ves čas nekaj ponujajo in slepo verjamemo, filter v glavi pa je izgubil kompas. Jaz tudi ne sprašujem frizerke, kako naj jem – pa je lahko najboljša frizerka na svetu."

O dietah brez razloga

"Nobena dieta ne pokrije vseh potreb pri človeku. Pri ljudeh, ki nimajo težav, so te prakse pogosto nepotrebne in celo škodljive," je kritična izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek in dodaja: "Zakaj manipuliramo s hrano, zakaj potrebujemo diete, če lahko normalno jemo? Ljudje s hudimi boleznimi, ki sploh ne morejo jesti, bi dali vse, da bi lahko. Mi pa pogosto hrano spreminjamo v nekaj, kar ni več osnovna potreba."

Posebne potrebe najstnikov

Odraščajoči mladostniki potrebujejo veliko energije in hranil. Če jih ni dovolj, se to pokaže v zaostanku rasti in hormonskih motnjah.

"Pri športnikih, ki zaužijejo premalo, telo energijo jemlje iz drugih tkiv in to ima lahko trajne posledice," med drugim opozarja sogovornica in dodaja: "Pri določenih športih tako pogosto srečamo ljudi manjše rasti, v ozadju pa se razvije hormonska disfunkcija."